|
|
 |
|
 |
 |
|
Kraška kmetija je zaščitena blagovna znamka podjetja Gec.
|
 |
| V prvi vrsti se ukvarjamo s pridelavo in prodajo domačega kraškega Terana . Svojo dejavnost smo pred kratkim razširili tudi na organizacijo praznovanj, izletov ter ogledov za naključne obiskovalce ali zaključene skupine. Pri nas se lahko oskbite, z dobri teranom, teranovim likerjem, s partnerji, pa vam priskrbimo tudi kraški pršut (organiziramo obisk, do prodajalcev pršuta). |
|
Nekaj iz knjige:
Pri Gecovih, po domače Fedriktovih, v Ponikvah se ne znajo drugače držati kakor na smeh! Dobra volja pri njih je nalezljiva! S prvimi sosedi so v žlahti. Spoznajte jih, ko boste listali naprej. Portona – stara vhoda na kraško dvorišče se držita skupaj. Silvan - gostoljuben gospodar, z gospodinjo Maro hitro izmenja kakšno šaljivo. »Kje si, Silvan, ko je prišla ena mlada k hiši, ko se toliko meniš od njih? Dio buh, ne se zdaj skrivat',« ga kliče Mara, ko sta me s Svetlano posedli na verandi. Ko pride, ji vrne: »Kaj sem slišal? Si klicala gospoda, al' kaku?« Tako sproščeno je pri njih vsak dan. »Saj se tudi kaj pokregamo, ma prav na hitro, da se hitro pozabi,« pravijo. Poleg prijaznih obrazov pri njih dobiš hitro kozarec vina in košček pršuta. Mmm, je dober! »Čigav je?,« mi zleti. »O, pri nas imamo še dosti prascev! Tudi do sto na leto,« se hihita Svetlana. Tako izvem, da se pri njih 'naredijo' prašički doma v štalci in da od tistih, ki ne grejo v rejo drugam, posušijo še kakšen pršut. Pršut gre v slast takim, ki pridejo samo na klepet, pa tudi tistim, ki pridejo pomagat ob trgatvi. »Pri nas je zmeraj fešta za bandimo. Smo imeli tudi muzikanta, da nam je igral!,« povedo in se že veselijo naslednje. Imajo načrte, da se bo na kmetiji še naprej dogajalo, širilo in gradilo. Zasluga gre Svetlani, najmlajši od treh hčera Silvana in Mare, ki je polna načrtov, odločena in določena, da bo delala kmetijo naprej.
|
| Dela vse 'od kraja', kakor reče po domače. Sadi, reže, škropi… Orje pa njen dragi Matej, ker to delo res ni za ženske. Povprašujem predvsem o vinogradih in vinu. »Malo bolj zares smo začeli pred petnajstimi leti, ko smo začeli saditi spet trte. In še bomo sadili,« pove Svetlana. Zanimivo je, da so tudi novi vinogradi na latnikih. Dokler ni bilo tako, ni bilo prav! »Naš tata je tako natančen, da padeš dol. Točno vidiš, kje je on delal v vinogradu, ker so šparoni vsi v livelu. Meni je bilo včasih to odveč. Ko sem še študirala, me ni bilo zmeraj doma, potrebno pa je bilo narediti vse. Zdaj pa me je že dobro zastrupil,« se posmeje Svetlana, ki ima sicer čisto drugo 'službo'. »To delo ti mora biti najprej všeč! Potem gre vse prav.« Silvan pove, da mu je že njegov oče Franc vcepil pedantnost. Znanje in izkušnje so šle na nove rodove v paketu z njo. »Klasično je še ta boljše! Nismo rabili nikdar kvasovk. Kakor pri očetu! Edino, če je v kakšni posodi prej zavrelo, smo tam malo vzeli in dal v druge,« pravi Silvan, ki se drži starih modrosti, ker jim dejansko zaupa in jih razume. Hči z enako zavezetostjo prevzema znanje prejšnjih generacij in se ob snovanju prihodnjih načrtov naslanja na svojega Mateja, ki ga angažira vsako njegovo prosto uro. Rada se vključi tudi v organizirane oblike izobraževanja za vinarje in vinogradnike. »Včasih je dovolj, da izveš en stavek, ki ti prikaže stvari v bolj pravi luči,« pravi mlada naslednica kmetije. Z njeno energičnostjo in družino, ki drži skupaj, ji bo gotovo uspelo spremeniti kmetijo v tako s 'kompletno kraško ponudbo' - od pršuta in terana, do kakšne sobe. »To bi res rada!«, pribije z vso resnostjo, a se še vedno smehlja. Posmejali smo se še na račun nonota Franca, ki je bil poln presenečenj. Po stari kraški navadi se zakonci pač stalno malo zbadajo. Nona mu je nekoč rekla, naj ne pije. Da bi bila bolj prepričljiva je rekla, da bo umrl, če bo pil. Franc je z mesta skočil na mizo in zakričal: »Ti boš poč'la, ker preveč ješ.« Danes sicer obeh ni več, še zmeraj pa se najde kdo, ki poskuša skočiti na mizo brez zaleta, ko sliši to zgodbo. Si upate? |
|
|
|
 |
 |
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| |
| Za celi vikend, ali pa samo za kakšen dan. Odkrivanje prečudovitih področij... |
vstop za
|
| |
| Vam zmanjkuje idej za izlet? Nikar! Tu vam pomagamo, da celoten dan aktivno... |
vstop za
|
| |
| Pokažemo vam lahko kotičke, ki jih poznajo samo najstarejši prebivalci Krasa... |
vstop za
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
Je specialiteta, ki se vse bolj uveljavlja kot zdrava in lahko prebavljiva praznična prehrana. |
| Kraški pršut in teran, nadvse lepo uigran kulinarični par, sta slovenska posebnost, tudi v svetovnem merilu. Nad njima se navdušujejo jedci in pivci na južni strani Alp in tudi v drugih deželah kjer vedo kaj je dobro... |
| Več o kraškem pršutu! |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
Kraški teran je posebno, znamenito vino, ki ga bo treba svetu šele predstaviti, čeprav so ga že prodajali v Londonu za zdravilo in že |
| zdavnaj pili na dunajskem cesarskem dvoru. Že Plinij starejši je omenjal plemenito vino, ki izvira z gričev pri utrdbi Pucinum blizu današnjega Proseka oziroma omenja pucinsko vino iz vinogradov ob reki Timavi... |
| Več o kraškem teranu! |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
Eden najbolj značilnih vremenskih pojavov v Vipavski dolini in na Krasu je gotovo burja, ki s svojim delovanjem nenehno opozarja na moč narave |
| in pomembno vpliva na življenje človeka. Močno burjo omenjajo zgodovinske knjige, prilagajanje njeni razdiralni moči pa je pustilo sledove v arhitekturi hiš in tlorisni zasnovi... |
| Več o kraški burji! |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|